Zakaj s spolnostjo čakati do poroke?

Dve neporočeni odrasli osebi, ki o tem soglašata, sta zmožni imeti spolne odnose. Vprašanje pa je: ali je to za njun odnos dobro?

Kaj neporočena človeka sporočata drug drugemu s tem, ko imata spolne odnose? Ali je to lahko prava ljubezen?Kakšen je resničen pomen spolnosti?

Po definiciji ljubezen vedno svobodno izbere žrtvovanje samega sebe v dobro ljubljene osebe. Spolna ljubezen prostovoljno izbere, da iz sebe napravi popoln, zvest in rodoviten dar za drugega. To je to, kar govori spolni odnos, ki je jezik Božje ljubezni. O tem govorijo poročne zaobljube.

Vse, kar je manj, je poceni ponaredek tega, po čemer naše srce v resnici hrepeni.

prava-ljubezen

 

Ker smo ustvarjeni po podobi Boga, Bog pa je ljubezen, smo torej ustvarjeni za to, da ljubimo, kakor ljubi Bog. Bog je ljubezen v samem sebi, v odnosu med osebami Svete Trojice; Oče daruje samega sebe v ljubezni do Sina, Sin sprejema njegov dar in se mu daruje nazaj, ljubezen med njima pa je tako resnična, tako globoka, da je to dejansko tretja večna oseba- Sveti Duh. Bog je torej ‘’občestvo oseb’’, čigar ljubezen poraja življenje. Enako lahko rečemo za občestvo(= skupnost) moškega in ženske. Njuna ljubezen poraja življenje.

Spolni odnos je torej ustvarjen za to, da bi izražal božjo ljubezen- ki je svobodna, popolna, zvesta in rodovitna. Druga beseda za takšno ljubezen je poroka. In poročne zaobljube izražajo to popolnost ljubezni.

spolnost

V trenutku, ko ženin in nevesta stojita pred oltarjem in izrazita svojo privolitev pred Cerkvijo, postaneta mož in žena. Kar pred 5 minutami še ni obstajalo, sedaj obstaja- zakonska vez, ki jo je zapečatil Sveti Duh in ki je ne bo moglo ločiti nič razen smrti, potem ko bo enkrat izvršena v spolni združitvi.

Spolna združitev je izraz te vezi. Je viden (telesen) izraz te nevidne (duhovne) zakonske zveze. Če med moškim in žensko ne obstaja ta vez, je spolni odnos med njima popolnoma brez temelja. Ni vezi, ki bi jo naj spolni odnos izražal in potrjeval.

 

Kaj pa, če se imava res rada?

Ko v odnos vstopi spolnost, pogosto postane središče, vse drugo postane manj pomembno. V paru oba postaneta predmeta, ki se ju lahko uporabi, namesto, da bi bila osebi, ki ju je treba ljubiti.

Če se imata res rada, bosta storila to, kar je za vajin odnos najboljše. 80% najstniških spolnih zvez ne traja več kot 6 mesecev. Če fant spi z dekletom, ki ni njegova žena, ali res dela tisto, kar je najboljše zanjo? Če bi bilo to res, zakaj potem skoči iz postelje skozi okno, kadar zasliši korake njenega očeta, ki prihaja po hodniku? Ker ve, da medsebojna čustva občudovanja in privlačnosti še ne naredijo iz spolnega odnosa dejanja ljubezni.

Tvoje telo je dar in pri spolnem odnosu se podarita drug drugemu. Toda če to darilo skrčiš samo na posojilo, to ne izraža spoštovanja, ki si ga zaslužiš. Zato popolna podaritev telesa in srca sodi v trajen in zvest odnos, ki je zakon.  Resnična ljubezen pomeni: ‘’Pomeniš mi vse. Za vedno in popolnoma se ti dam.’’ To je resnična zaveza, ki izvira iz srca vsake iskreno zaljubljene osebe. Zahteva trajnost in ne samo ‘’zmenkarjenje’’.

 

Zakaj bi bilo kaj narobe, če nikomur ne škodiva?

Kaj pa tveganja za spolno prenosljive bolezni, neželeno nosečnost in čustvene rane? Dekle, ti bo res vseeno, če zaradi mladostniške lahkomiselnosti morda ne boš nikoli postala mama? In ti fant, tudi če tvoja punca zanosi in se skupaj odločita za splav, ker sta nezrela za sprejetje novega življenja, bosta še vedno starša svojemu nerojenemu otroku.

Res hočeta tvegati čustveno ranjenost v zameno za par užitkov, ki vama ne obljubljajo sreče?

Tudi če mislita, da nikomur ne škodita, morda uporabljata spolnost zato, da bi prikrila druge težave (nerešeni notranji konflikti, težave v družini, psihične težave, osamljenost…), s čimer se stvari samo še poslabšajo.

Ker je tak način življenja pogosto povezan z lažjo, to rani tudi odnose s starši in prijatelji. Poleg socialne pa je globlja še duhovna škoda, saj nas greh loči od Boga.

Pri grehih poželenja niso užitki, ki jih dosežemo, nič v primerjavi s tem, kar izgubimo.

Kaj pa, če se oba strinjava?

Spolnost zunaj zakona še ni moralna samo zato, če se oba z njo strinjata. Tako kot nismo ustvarili sami sebe, ne moremo ustvariti lastnega moralnega zakona. Kljub temu pa se večkrat skušamo postaviti više od Boga. Če je moralni zakon ustvaril Bog, zakaj je spolnost namenil samo za zakon?

Prvi samoumeven razlog je, da se iz spolnosti porajajo otroci, ti pa potrebujejo očeta, mamo in varno družinsko okolje. Vendar še globlji razlog, ki je vpisan v naše srce in telo, je: tako kot govorimo z besedami, govorimo tudi s telesom. Pri spolnosti telo govori: ‘’Popolnoma se ti podarim. Ničesar si ne pridržim zase.’’ Neporočen par, ki ima spolne odnose pa s svojim telesom govori laž. Govorita namreč: ‘’Dajem ti svoje telo, ne pa tudi sebe.’’ Ali pa: ‘’Popolnoma sem tvoj, dokler ne bom popolnoma od koga drugega.’’

Na poročni dan sta ženin in nevesta polna vznemirjenja, saj se zavedata, da se bosta en drugemu zavezala za večnost. Zakonska obljuba ne dopušča popravnega izpita. Zato ima spolni odnos edino v zakonu pravo mesto.

Pri spolnem odnosu telo samo izreče obljubo- tudi če je ti ne. Zato to dejanje sodi v zakon- samo takrat govorimo s svojim telesom resnico: tvoj sem, tvoja sem.

Ko gresta fant in dekle narazen (posebej če sta imela tudi spolne odnose), morda čustveno doživljata pravo ločitev. Če si dva delita dar spolnosti, je tako, kot bi drug drugemu na roko nalepila  močan lepilni trak. Lepilo je zelo močno in boli, ko ga odstranimo. Če pa isti košček traku nalepiš na roko nekomu drugemu, ga bo že laže odstraniti. Vsakokrat, ko ga na novo odlepimo, je njegova lepljivost šibkejša.

zalost

Podobno se zgodi pri spolnih izkušnjah: ker so prve tako zelo močne, lahko vplivajo na prihodnjo zmožnost navezovanja na drugo osebo.

Z življenjem v čistosti, ki jo lahko začneš živeti tudi, če si že delal napake, pa se pripravljaš na večjo povezanost s svojim bodočim zakoncem.

 

povzeto po

  • West C: Dobra novica o spolnosti in zakonu. Odkrita vprašanja in odgovori o katoliškem učenju. 1. natis. Ljubljana: Družina, 2010.
  • Evert J.: Teologija telesa zanj in zanjo. 1. izdaja. Ljubljana: Družina, 2011
  • Evert J: Prava ljubezen. 1. izdaja. Ljubljana: Družina, 2013

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja