Čistost,… Ma to ti je stvar za svetnike,…

Čistost,… Ma to ti je stvar za svetnike,…

Pri meni je bila čistost (pravzaprav vzdržnost pred poroko) včasih pojmovana kot neka,… Suha stvar, ki pomeni samo odpovedovanje. Ki obstaja zaradi sicer nekih tehtnih razlogov (večja verjetnost da ostaneš zvest, da si zadovoljen s sozakoncem, manjša verjetnost zlorabe spolnih odnosov), spregleda pa človeška čustva in želje. Bil sem vedno veren in vzdržnosti nisem doživljal kot obveze do Boga ali ljudi ampak bolj kot potencialno koristen mehanizem. Na faksu sem začel razmišljat še tako: ok, mogoče je greh, sploh spanje pred poroko. A se mi je zdelo, da ni tako velik in da lahko vse to Bog odpusti. 

Itak smo ljudje prešibki, da bi se lahko zadržali, ne? Sej to je bolj za »ta stare« in za une ful svetnike, jaz sem že dovolj dober tak kot sem.

Čistosti si nisem zares vzel k srcu in nikoli mi ni bila razložena. Težje se mi je bilo v polnosti strinjat s temi načeli tudi zato, ker sem bil že od tretjega razreda osnovne šole dalje odvisnik od samozadovoljevanja. S tem je bilo povezano tudi sanjarjenje o dekletih s spolno vsebino. Sam sem to dolgo doživljal kot,… Hm, niti ne vem kako točno, kot nekaj neškodljivega in fajn. Pobeg pred realno situacijo. V osnovni in srednji šoli sem imel veliko težav z vključevanjem v družbo, sebe nisem zares spoštoval in se nisem cenil. Tudi si nisem upal pristopati do deklet, ki so mi bile všeč. Strah me je bilo zavrnitve. V sanjskem svetu pa sem se potolažil.

Nisem sicer ničesar rešil, sem pa lažje živel.

Potem je prišel faks,… Lastni računalnik, internet in pornografija


Na faksu sem postal odvisen tudi od pornografije. Vse te “aktivnosti” sem začel vedno večkrat počenjat. In potreboval sem vedno »boljši«, drugačen material.
Nekje v tistem času sem se začel tudi bolj resno zanimat za Boga. Začel sem hodit na duhovne vaje k SFL-ju.

Začel sem tudi opažat probleme, ki jih je prineslo v moje življenje samozadovoljevanje, sanjarjenje in pornografija.

Nekateri bodo rekli da sem to opazil samo zato, ker je vse v zvezi s spolnostjo v Cerkvi itak pojmovano kot greh, ker so mi drugi to vtupili v glavo. Vendar,… Jaz nikoli tega do takrat nisem doživljal kot resničen težek greh. Nisem se sekiral, če so mi starši kaj tu rekli. Tudi če so mi drugi.

Ok, nek vpliv so imeli ampak večinski razlog da sem začel zavračat nečistovanje pa izhaja iz poglabljanja odnosa z Bogom. Ko sem se zanimal za Boga in ko sem molil sem začel čutiti in slabe strani nečistovanja. Zavedel sem se tega, kaj mi je igračkanje odvzelo. Zato mi je bilo tako težko pred Bogom in pred samim sabo ter pred drugimi.

Torej, kake probleme zdaj to povzroča??

Prva stvar je bila, kot ste lahko že opazili, da je bilo to mamilo, brez katerega skoraj nisem več zmogel dneva. Če sem imel preveč prostega časa in računalnik na voljo se nisem mogel upreti želji. Druga stvar je bila, da me je oviralo pri delu za faks. Ko sem se učil me je večkrat pograbila neustavljiva želja in mi kradla čas.

Tretjič: oddaljevala me je od reševanja realnih problemov, kot je recimo moj odnos do deklet. Ali pa moja samopodoba in samozavest.

Nikoli se nisem zares spopadel z njima.

Ko mi je bilo hudo nisem šel v boj ampak v omamo (druga omama so bile računalniške igrice). Naslednji problem je bil, da mi je to izkrivilo podobo deklet. Dostikrat sem bil neroden v njihovi prisotnosti tudi zato, ker sem v ozadju razmišljal: »kaj pa če bo kaj,… spolnega, kdaj?« in si to želel. Nisem se pa poglabljal v to kdo so. Videl sem jih kot nek cilj, ki bi ga rad imel in dosegel in ki bi se mi dal. Saj sem bil prijazen, jih želel razumet in sem jih cenil,… A še vedno me je drugo mišljenje močno oviralo. Ponavadi takrat ko ni treba.

Nisem jih zares spoštoval.

Opis težav, ki jih na splošno prinaša pornografija si lahko preberete tudi v našem članku Kako pornografija vpliva na odnose, možgane in družbo.

Kako naj tak fant postane moški? Kako naj ljubim ljudi in Boga??

Potem sem prišel do problema: kako sploh ljubim dekleta, ko jih hkrati uporabljam za fantaziranje? Tega nisem znal.

Moji scenariji v glavi so bili sicer taki, da naj jih nebi izkoriščal,… A sem jih! Katero od deklet, ki bi ga vprašal: »Ali se te lahko predstavljam tako in tako«, bi mi rekla: »Seveda!« ? Mislim, da bi mi prisolile klofuto in me nadrle. In mislim, da bi bilo to povsem razumljivo. 

Nenazadnje so mi samozadovoljevanje, pornografija in sanjarjenje odvzemale tudi možnost za pristen odnos z Bogom.

Od Njega sem se čutil oddaljen. 

Čutil sem težko krivdo. Kar pa ni dobro. Krivda nas ne sme ovirati pri tem, da živimo življenje. Spodbujati nas mora k borbi, ne sme pa nas usužnjiti v nek krog samoobtoževanja. Če vedno čutimo krivdo in polomijo, nas v to spravlja sovražnik. Greh sam ni popoln polom.

Nihče, ki se mu kaj podobnega dogaja, ne sme misliti, da je slab. Naša srca, naše bistvo je dobro. Le osvoboditi se moramo odvisnosti in napak, ki nam preprečujejo pravo srečo.

Borba je kar težka,… Mislim da vas veliko pozna to zgodbo.

Ko sem se začel boriti se nisem mogel rešiti iz odvisnosti. Dolgo časa je bilo pretežko. To je bilo v tretjem letniku faksa. Začel sem veliko molit za čistost in se hkrati sam borit. Večkrat sem se teh grehov tudi spovedal.

Večina ljudi se te grehe boji povedat duhovniku. Tudi jaz sem se bal.

Vendar me duhovnik ni obsojal.

Tudi ni izkoristil te informacije. Odkrito mi je poskušal pomagati. In to na zelo milosten način. Ja, nekateri naletijo tudi na duhovnike, ki se zjezijo. Ki grdo odreagirajo. Pa vam povem, da tisti ne naredijo prav. Če se to zgodi enostavno gremo k drugemu duhovniku, ki razume.

Po nekem času mi je bilo vsega dovolj, nisem zmogel premagati samega sebe. Želel da bi me Bog ozdravil, ker sam nisem zmogel popolne odpovedi. In Bog mi je pomagal. To sicer ni storil takoj, ko sem ga prosil.

Pomagal mi je v nekem trenutku, ki se mu je zdel primeren. In tako se mi je po padcu v odvisnost v OŠ prvič v življenju zgodilo da v sebi nisem več čutil želje po samozadovoljevanju in pornografiji. Sploh mi ni bila tako privlačna.

Jaz ozdravitev pripisujem Bogu, ker si ne predstavljam, da bi bil za tako spremembo odgovoren jaz sam. 

Končno svoboden,… Ma ne popolnoma

Neodvisnost je trajala kak mesec. Potem pa so se vrnile želje po vseh teh stvareh in sem se vrnil v skorajda staro stanje. A sem vedel, da mi je Bog povedal, da zmorem brez tega. Zato sem začel ponovno moliti in se boriti proti odvisnosti. In Bog mi je naklonil več zmag in milostnih obdobij. Skozi 4 leta od prve osvoboditve je sledilo več daljših faz ko sploh nisem tega počenjal (najdaljša eno leto) ter več faz, ko sem podlegel.

In borba še vedno traja. 

Moj pogled na dekleta se je spremenil. Znam jih veliko lažje dojemat kot osebe in videti v njih  več osebnostne lepote. Seveda še vedno opazim katera dobro zgleda ali ne. In začutim tudi željo po čem več.

Vendar to v mislih z Božjo pomočjo lahko obračam na: »kdo je«, “kako je lepa”, namesto »kaj mi lahko da in kaj ji lahko vzamem«.

Ustvaril sem tudi precej prijateljstev z dekleti. Ki so super. Lahko sem svobodnejši v odnosu do njih. Ker ni več nevarnosti izrabljanja. Ko (ne če) pa pride skušnjava, se pač borim. In Bog mi itak izredno pomaga. Poleg tega lažje in bolje delam in napredujem kot oseba (študij, sposobnosti, talenti). 

Kaj sedaj?


Ni se pretežko borit na tej fronti. Je težko, včasih zelo težko a z Bogom ni pretežko. Dejanja nečistovanja so škodljiva. Bog mi je pokazal preveč nevarnosti v zvezi z njimi, da bi jih lahko ignoriral.

Nisem svetnik, daleč od tega in pot čistosti se še nadaljuje. V odnosih lahko druge izkoriščamo na marsikatere bolj prefinjene načine, ki jih  izvajam tudi sam. Vendar verjamem, da me tudi tu lahko Bog reši in mi pomaga iti naprej.

Čistost sem spoznal prek Teologije telesa Janeza Pavla II. (no prebral sem nekaj del, ki izvirajo iz nje) in se z njo strinjam in je super in osvobaja, ne zatira. V resnici ne spregleda človeških čustev in želja, ampak  jih v polnosti upošteva .  

V glavnem: splača se borit za čistost.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja